SIMSALA GRIMM - Bremenski godci, Princesi

Dokpok kar ne more verjeti: kot da ne bi bilo dovolj že to, da se je v hudem nalivu izgubil v gozdu skupaj s starim oslom, jezikavim petelinom, brezzobim psom in onemoglo mačko, se ta nesrečna bitja zdaj že odločijo, da bodo postala mestni godci v Bremnu, čeprav je očitno, da se poslušalci ob njihovem petju ne bodo zabavali, temveč prej kisali. Roparji – ali bolje gusarji – ki po naključju slišijo njihovo serenado, niso navdušeni. Osemoki stvor na drugi strani okna imajo za grozno pošast in prestrašeni zbežijo. To pa pride našim živalim kot naročeno, saj z veseljem vstopijo v zapuščeno kočuro, v kateri končno najdejo zavetje. Toda Dokpok ima pomisleke: kaj če se gusarji vrnejo in odkrijejo, kdo je v resnici njihov sovražnik?

Kdo bi ob vsem tem sploh vedel, kje se ga drži glava? Enkrat se Alina pojavi v podobi stare in grde gosje pastirice, potem kot čudovita princesa, ki joka bisere namesto solz. Zdaj se skriva nekje globoko v gozdu, spet drugič se pojavi v kraljevi sobi na gradu. Zdaj so njeni lasje črni, drugikrat spet svetli…je morda več Alin? Jojo in Dokpok kot vselej stojita malodušnemu junaku ob strani z nasveti in spodbudami, saj konec koncev obožujeta zgodbe o zaljubljencih, rojenih pod nesrečno zvezdo. Še posebej Dokpok s svojo romantično »žilico«.